Arhiv‎ > ‎

Kulturni dan - Iz ljudske zakladnice...

Včeraj, 25.10.2011, je na naši šoli, na predmetni stopnji, potekal prvi kulturni dan. Učenci od šestega do devetega razreda so se razdelili v 12 skupin, v katerih so se ukvarjali z različnimi vsebinami na temo ljudske zakladnice - vsebina skupin se je navezovala na ljudsko slovstvo, stare običaje, stare igre in podobno.

 

Učitelji in zunanji sodelavci so prav tako sodelovali, saj so bili vodje skupin. Posebno skupino smo tvorili tudi novinarji, ki smo vse skupaj

dokumentirali. Dan je bil zanimiv, pester in zabaven.

 

LJUDSKI PLESI

 

Iz telovadnice se sliši vesel smeh. Seveda, saj učenci uživajo …

Skupino  vodi učitelj Robert Bezjak, ki se je za vodenje odločil zato,ker je  učencem hotel predstaviti ljudske plese, ki so jih zaplesali fantiči, ko še ni bilo računalnika. V to dejavnost se je prijavilo 10 učencev in z njimi je bil učitelj zelo zadovoljen.

Denis Kmetec je povedal, da mu je v skupini zelo zanimivo in da se zabava. Miha je rekel, da tega ni počel še nikoli doma, zato pa se je tudi odločil za to dejavnost. Žan Šilak je dodal, da se je plesati in starih iger naučil šele danes - v šoli. Alen je odgovoril, da so plesi najbolj navdušili Davorja Šegulo.


ZAIGRAJMO LJUDSKO PRAVLJICO


Radovednost me je gnala k ljudski pravljici - kaj le počnejo pri ljudski pravljici?

Pri učiteljici Sonji Pavlenič na papir rišejo pravljične junake in izrezujejo pripomočke, s katerimi bodo lahko zaigrali ljudsko pravljico. Učiteljica Sonja se je za vodenje te skupine odločila zato, ker ima že od otroštva zelo rada pravljice. V to skupino se je prijavilo 10 učencev, s katerimi je zelo zadovoljna. Blaž Matjašič  je menil, da je ta skupina zelo zanimiva in da se pri delu zelo zabavajo. Nika Korošec nam je povedala,da je stvari podobne tem počela že  takrat ,ko je bila še "dojenčica".

Za delo sta bila najbolj zagreta Nika Korošec in Katarina Tement – vsaj tako menijo njuni prijatelji.

 

LJUDSKA PESEM

 

Že na poti proti glasbeni učilnici so se izza vrat zaslišali ljudski napevi. Odprli sva vrata in učence zalotili pri plesu. Učiteljica Slavica jih je z navdušenjem opazovala pri dvorjenju in plesnih korakih. To harmonijo sva morali prekiniti, saj sva imeli željo učiteljico "zaslišati."

 

Pred tem je učencem zavrtela glasbo z namenom, da bi nama pokazali pravkar naučeni ljudski ples. (komentar : Najraje bi se jim kar pridružili.) Nato nama je postregla z nadvse poučnimi in zanimivimi odgovori. Pa si preberite, kaj o ljudskem izročilu meni učiteljica glasbe:

 

" Kaj vam pomenijo ljudska glasba in glasbila?"

"Ljudska glasba je nekaj primarnega, kar nosi vsak s seboj že od rojstva. To so naše korenine, od koder vsi izhajamo. Želim, da se to ne pozabi."

 

"Vsi ne marajo ljudske glasbe, nekateri pa v njej uživajo. Kaj menite o tem?"

"Ljudska glasba je preprosta. V današnji poplavi zvokov marsikdo v tej preprostosti ne najde smisla. Vsak, ki pa se je kdaj glasbi posvečal, pa ljudsko glasbo zelo spoštuje."

 

" Vsi na šoli vemo, da imate izjemen glas in pevski talent. Ali si tudi doma kdaj zapojete? Kakšni občutki vas preplavijo, ko vam nekdo reče, da imate zares lep glas?"

"Mislim, da je za človeka zelo zdravo, da čim več poje. Že stari Grki so rekli, da glasba zdravi duha. In čim boljša ko je glasba, tem boljša je država. V moji družini se zelo veliko poje, saj je to odlična izraba prostega časa. Moj glas je, kakršen je, nekaterim je všeč, nekaterim pa ni."

 

ORNAMENTI NA STARIH SKRINJAH IN OMARAH

 

Le kaj pomenijo ornamenti na starih skrinjah in omarah ? Da bi  slikali na omare in skrinje…  Ne, ne počno tega. O delu v tej skupini pa sem izvedela, več ko sem obiskala skupino, ki jo vodi učiteljica Olga Zorko. Ukvarjajo se z risanjem ljudskih ornamentov, to so pravzaprav ornamenti, ki so nastali na starih skrinjah, omarah, tkaninah, tudi na oblačilih. Mentorica nam je povedala, da delo opravljajo  z zanimanjem in da rišejo dokaj natančno ponavljajoče se ornamente. Vsi učenci so zelo pridni in delajo zavzeto.

Učenka 6.b razreda Jasna Lah mi je zaupala, da je to že izdelovala doma. Ko je bila manjša, ji je potek dela  pokazala mamica in nato je naredila sama. S tem se ne srečuje prvič, zdi se ji zelo zabavno in zanimivo. Povprašala sem tudi Nejca Misloviča, zakaj se je odločil ravno za to delavnico. Zaupal mi je, da ga zelo zanima risanje in da je to za njega velik izziv.

 

 

 

IZ ČRNE KUHNE

 

 

Črna kuhna… hm.. le kaj je to? Saj na šoli nimamo črne kuhne!  Z radovednostjo sem se napotila pogledat, kaj počno v tej skupini. Moj nos mi je bil v veliko pomoč, saj me je brez težav pripeljal do skupine – po hodniku je namreč opojno dišalo.

Mentorici skupine, v kateri pridno dela 11 učencev, vodita kuharica Lilijana Bračič in učiteljica Marija Petek. Učenci so razdeljeni v tri majhne podskupine- vsaka ima svoj recept, po njem nastaja plakat, nastaja pa tudi  jed oziroma sladica.

Špela Vrtačnik meni, da je delavnica zanimiva, ni zahtevna.V  njeni skupini so pripravili jabolčne rezine. Učenka Tjaša Lešnik se s kuhanjem ne srečuje prvič, saj je že doma kuhala skupaj z babico. Rene Peklar nam je zaupal, da se je k tej skupini prijavil zato, ker ga zelo zanima kuhanje, zato  to tudi rad počne.

Mentorici te skupine pravita, da so učenci zelo pridni, se zanimajo  za kuhanje in delajo zbrano.

 

POIŠČIMO LJUDSKO PESEM

 

 

Sem deklica mlada, vesela, sem pravo slovensko dekle… Ja,to je ena izmed slovenskih ljudskih pesmi. Pogledat sem šla v učilnico slovenščine, v kateri so učenci 6. razreda poslušali slovenske ljudske pesmi in se pri tem zelo zabavali. Pri tej delavnici učenci predvsem poslušajo ljudske pesmi in se mogoče katero tudi naučijo. Učiteljica Doroteja je povedala, da se je za vodenje te delavnice odločila zato, ker jo kot slovenistko  zanima slovenska ljudska beseda, ljudske pesmi, ki jih želi predstaviti tudi učencem. Za to delavnico se je zanimalo 10 učencev, s katerimi, kot pravi učiteljica , je zelo zadovoljna. Tilen Milošič nam je povedal, da mu je to delo zelo zanimivo, ker se marsikaj naučiš. Učenec 6.b razreda, Miha Zelenko, je rekel, da tega doma še ni počel, zato se je tudi v to delavnico prijavil. Eva pa nam je povedala, da so prav vsi zainteresirani za to delo.

 

 

IZDELKI IZ DAS MASE

 

 

Tudi sama sem že kdaj naredilo kakšno ogrlico ali zapestnico iz das mase. Ampak to delo najboljše pozna učiteljica Vida, zato sem se kar odločila iti v njeno učilnico in izvedela sem zanimive podatke. Mentorica te delavnice pa je bila učiteljica Vida Vajda.

Za vodenje te skupine se je odločila zato, ker ima rada vse vrste ustvarjanja. Pri tej delavnici izdelujejo srčke, zvezde in druge oblike- kar učencem pade v tistem trenutku na misel. K tej skupini se je prijavilo 11 učencev, s katerimi je učiteljica zadovoljna,ker so zelo ustvarjalni in poslušni. Jan Hercog nam je priznal, da mu je delo zelo zanimivo, Jan Plošinjak pa je povedal, da kaj takega doma še ni počel in se s tem razlogom tudi prijavil k tej delavnici. Aljaža Lozinška sem vprašala od kje se je tega naučil in povedal nam je, da ima ustvarjalnost v malem prstu že od takrat,ko še je bil v maminem trebuhu. Najbolj predan svojemu delu bi naj bil Aljaž – vsaj tako je rekel Rene.

 

SLIKANJE PANJSKIH KONČNIC

 

Vodja skupine je učiteljica Danica Muršec. Učenci so na lepenko risali različne motive s temperami. Ukvarjajo se torej z   ljudsko umetnostjo,značilnost za vso Slovenijo. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18.stoletja. Motivi ,ki so jih takrat slikali, so preprosti, večinoma verske slike(zaradi varovanja čebel).

Opazil sem ,da učenci delajo z zanimanjem ,so pridni in delajo zelo zbrano; v skupini jih je 12.

Učenka Janja Golc se je prijavila k slikanju panjskih končnic zato ,ker jo zanima risanje in ji je zelo zanimivo - pred nekaj dnevi  se je namreč udeležila tudi šolskega tekmovanja iz biologije na temo čebele in čmrlji. Marko Cimerman, ki obiskuje 8.a razred, nam je povedal, da se s tem delom srečuje prvič,najbolj mu je všeč motiv "Hudič babi brusi jezik" ,zato se je odločil za njega in ga tudi naslikal. Nastala je odlična slika.

 

V sklopu kulturnega dne smo na našo šolo povabili tudi prav posebno gostjo – LJOBO  JENČE. Gospa Ljoba je zbirateljica ljudskih pesmi, pravljičarka in tudi pevka. Njenega obiska smo zelo veseli, saj se bomo naučili nekaj novega. Jaz, Ana, in Stefani imava prav posebno čast, saj bova z njo spregovorili nekaj besed.

Najini radovednosti je bilo zadoščeno, saj nama je zaupala naslednje :

 

"Kaj vas je pritegnilo in kaj vas navdihuje pri ljudski literaturi inzbirateljstvu"?

"Bogata sporočila balad, bajeslovnih pesem ter razveseljivo dejstvo, da ljudje po podeželju še  znajo peti ljudske pesmi."

 

"Na spletu smo prebrali, da ste bili v Angliji, kjer ste se izpopolnjevali. Bili ste v Tibetu, Kanadi in mogoče še kje. S kakšnim namenom ste odpotovali tja" ?

"V Kanadi sem obiskala slovenske izseljenske družine, pela sem jim in pripovedovala. V Tibetu in Nepalu pa sem nastopila na festivalu Indrijal – povezava vzhoda in zahoda."

 

"Vemo, da prirejate tudi koncerte. Kako potekajo priprave?"

"Glede na to, kdo povabi, kdaj je nastop in kje, za koga, izberem pesmi, ki bi najbolj nagovorile publiko."

 

"S kakšnimi občutki greste zvečer v posteljo po tako napornih in uspešnih dnevih" ?

"Hvaležna sem za dar, da lahko pojem, kajti to bogati, ne le publiko, temveč tudi mojo dušo in vesela sem, da se slovenske pesmi vse bolj na novo zopet pojejo med mladimi, v vrtcih in šolah - ker iz spomina ljudskih pesmi raste cvet slovenske duše, ki jo moramo ljubiti, da bo obrodila nove rodove."

 

 

 

Pogovarjali smo se z vodjo kulturnega dne, učiteljico Tatjano Frangež Kobale, ki se zanima za ljudsko dediščino.

 

"Izvedeli smo, da ste vodja kulturnih dni v tem šolskem letu. Prvi od treh predpisanih poteka danes, njegov naslov pa je : IZ LJUDSKE ZAKLADNICE. Zanima nas, zakaj ste izbrali to temo ?"

"Zaradi tega, da spoznamo, kako so živeli nekoč in da spoznavamo našo bogato preteklost."

 

" Kot učiteljica slovenščine verjetno obožujete branje. Kaj vam pomeni ljudsko izročilo in ta dan, posvečen predvsem temu?"

" Povezovanje s preteklostjo in z našimi koreninami, raziskovanje, ustvarjanje narečja, ki ga sicer učenci v šoli med poukom ne uporabljajo. "

 

 " Ali ste tudi sama zbirateljica ljudske literature?"

" Ne, vendar zelo rada poslušam stare ljudske pesmi, ki jih pojejo Bogdana Herman, Ljoba Jenče in nekatere skupine."


Šolski novinarji

Comments