Arhiv‎ > ‎Šestošolci ustvarjajo‎ > ‎

Spisi

NESMRTNO ZALJUBLJENi MROŽ

  Tega poletja je na dopust v Portorož prišel en nenavaden turist, profesor prava, gospod Jožef Mrož. Zelo je izstopal, zato so ga ljudje čudno gledali. Namestil se je v dragem hotelu in se šel  vsak dan sprehajat po obali.

   Nekega lepega dne je sonce  sijalo tako močno, da na plaži ni bilo nikogar. Zato se je tudi on raje odločil, da se odpravi v gostilno. Usedel se je na stol, si privoščil mrzlo  pivo ter občudoval morje. Bilo je tako lepo, da se mu ni mogel upreti. Odšel je do svojih brisač, se namazal s sončno kremo in čakal, da se bo zgodilo kaj lepega.

Naenkrat ga je zalilo morje, iz vode pa je skočila taka ribja mladenka, kakršne  svet še ni videl. Mrožu se je meglilo pred očmi. Zdelo se mu je, kot da je v sedmih nebesih. Hitro si je obrisal oči in megleno videl, kako njegov »angel« prihaja proti njemu.

 A se je motil! »Njegova« Riba je šla v gostilno na sladoled. Mrož se je opogumil, stopil do nje in jo ogovoril. Bilo je kot v filmu. Riba v resnici ni bila »angel«, ampak  »hudič«, saj mu jih je pošteno napela - da je kot en grd slinast polž in da ima rada samo  suhe fante, ki so bogati. Mrož se je nato odpravil v mesto po nove kopalke, saj je riba omenila tudi, da ima grde in brez okusa izbrane kopalke. Ko si je kupil  moderne kopalke, je ribi izbral tudi najdražji nakit, kar jih obstaja.

   Na koncu je Ribo le  zaprosil za roko. Ko ji je pokazal zlato ogrlico z biseri, je skoraj umrla od veselja. Torej je bleščeč nakit premagal njeno samovšečnost. Poročila sta se, šla na poročno potovanje v AMERIKO in tam ostala do konca življenja.  

Eva Vajda, 6. a

ZALJUBLJENI   MROŽ

 

Nekega prelepega sončnega dne je v kristalno čistem morju gospod Jožef Mrož zagledal neopisljivo čudovito mladenko Ribo. V njo se je že na prvi pogled  nesmrtno zaljubil. Mladenka Riba pa se zanj še zmenila ni in mu ni vračala nobene naklonjenosti.

Gospod Jožef Mrož je sklepal, da ji mogoče na njem niso všeč njegovi brki, zato si jih je ostrigel. Drugi dan je zagledal mladenko Ribo vso porjavelo na plaži. Ni si mogel kaj, da se ji ne bi približal. Mladenka je  negibno ležala na svileni vijolični brisači, zato je gospod Jožef Mrož mislil, da spi. Ni se mogel upreti temu, da je ne bi poljubil. Naenkrat pa se je mladenka Riba zbudila, zakričala je najglasneje, kar se le da, in mu navsezadnje z vso močjo, ki jo je sploh premogla, prisolila bolečo klofuto. Ubogemu gospodu Jožefu Mrožu se je kar dvakrat zavrtela glava okrog in okrog. Zaradi pretresa možganov pa je rekel: »You fish baby, goodbye!« To ni bilo Mrožu, profesorju prava, niti najmanj podobno. Mladenka Riba ga je spravila v bolnišnico in bila izredno jezna nase, saj je tako uradno in slavno osebo spravila v tak položaj. A na srečo je gospod Jožef Mrož kmalu ozdravel in odšel nazaj v svoj hotel. Še je razmišljal o uporni mladenki - morda so mladenki Ribi všeč porjaveli mroži, športnih postav?

Naslednji dan se je naš junak gospod Mrož v najhujši vročini in z veliko vneme odpravil na plažo. Zaradi neverjetno visokih temperaturnih sprememb se je ustavil pri najbližji sladoledarni in si naročil samo šest kepic sladoleda. Jožef Mrož se ni hotel še bolj zrediti. Takrat, ko je končno prispel na plažo, je bil že malo rjav. Jožef Mrož je sklenil, da se bo sončil le pet ali deset minut, da ne bi bil preveč porjavel. Seveda se ni nič namazal s Piz buin kremo, da bi bil čim prej rjav, saj je zelo težko prenašal to peklensko vročino. A je zaradi neverjetne utrujenosti kar zaspal. Zbudil pa se je v nekakšnem čudnem vegetarijanskem šotoru. Nazadnje mu je le uspelo vegetarijancem dopovedati, da on ni nikakršna črna kumara. Zaradi tega, ker je zaspal na soncu, ga je sonce močno opeklo na črno-rjavo. Gospod Jožef Mrož se je nato odpravil v trgovino z barvami za stene in se prebarval z gosto rjavo barvo, nato pa pričel s hujšanjem. A, ko je stopil na tehtnico je ugotovil, da ima kar približno dvajset kg manj kot prej. Sklenil, da je te kg izgubil takrat, ko je bežal pred vegetarijanci. Gospod Mrož je sklenil, da bo mladenki Ribi, ki biva v sosednjem hotelu Mirta, poslal vabilo na večerjo brez podpisa. Nato pa ga je vtaknil v poštni nabiralnik njenega hotela. Tiho je upal, da se bo njegova velika ljubezen le udeležila te večerje oziroma zmenka. En dan pred to večerjo pa se je gospod Mrož odločil, da bo ves dan pil le vodo in nič jedel. Navsezadnje mu je le uspelo, kajti za ljubezen je treba malo potrpeti. Kmalu je že bil čas za romantično večerjo.

Mladenka Riba je vsa vzvišena v prelepi, bleščeči, vijolični obleki z modrimi bleščicami le prišla na večerjo v zdaleč najboljšo gostilno. Gospodična Riba sploh ni opazila, da je ta mrož ravno tisti predrzen Jožef Mrož. Vse dokler ni natakar prinesel steklenice vina in naravnost ogromne torte, takrat pa se gospod Mrož ni mogel več zadržati. Glavo je porinil v torto, jo pojedel in spil vso steklenico vina. Mladenka Riba pa je začela kričati in zaudarjati, in tako je bilo vse gostišče prazno. Od tistega trenutka se vsi državljani Slovenije sprašujejo kako to, da je mladenka Riba postala pacient umobolnice. Jaz vam povem zakaj.

Nika Ciglar, 6.a

                                      

ZALJUBLJENI MROŽ

 

     Neke vroče sobote, takoj po zajtrku, se je gospod Mrož, ki je letoval v Portorožu, odpravil na plažo, v svoji stari plavalni obleki, z novim klobukom in sončnimi očali.

    Svoj ležalnik postavi v senco največjega bora. Namaže se s piz buin kremo, v roke vzame svojo najljubšo knjigo in se udobno zlekne na ležalnik. Ko pride že do 378 strani, ugotovi, da se mora osvežiti. Ko pa se približa obali, zagleda sinje modro Pajčolanko. Oblečena je bila v snežno belo poletno oblekico, njene oči pa so bile modre kot najgloblje morje. Gospod Mrož je na široko odprl usta in čakal, da se spet zave.

     Neznana sila ga je vlekla k ribici, da ga je razum komaj dohajal. Ko se je opogumil in stopil pred Pajčolanko , mu je jezik kar otrpnil, kajti vanj se je zazrla z očmi modrimi kot morje, ustnicami bledo rožnate barve, okrog glave pa so ji poplesavali rahlo valoviti, kot ebenovina črni lasje. Ko se je Mrožu spet vrnil dar govora, jo je pozdravil, se predstavil, nato pa tudi njo vprašal, kako ji je ime. Predstavila se je kot gospodična Riba. Čeprav ime ni bilo nič posebnega, se je Mrožu zdelo, da sliši najpopolnejšo simfonijo, kar jo je slišalo živo bitje. Mrož je Ribo povabil na sladoled, a se je opravičila in odhitela. Zato je bil malo žalosten, a je  tolažil, da ima Riba  druge opravke. 

        Naslednji dan se je spet odpravil na plažo, vendar si je nadel novo plavalno obleko in črtast klobuk, saj je na Ribo hotel narediti vtis. Ves čas je oprezal za njo, da je slučajno ne bi prezrl. Namesto Ribe je na plažo prišla ribica, ki je imela prav tako črne lase in modre oči, le da je bila za razliko od Ribe bele barve z oranžno liso na čelu. Mrožu se je zdela čudovita, a ni je bilo pod soncem lepše od Ribe. Ribica je stopila do njega in ga ogovorila. Vprašala ga je, kdo je in če se ima v Portorožu lepo. Mrož se je predstavil, nato pa tudi njo vprašal po imenu. Odgovorila ja, da ji je ime Isabella, a jo vsi kličejo kar Bella. Takrat je Mrož zagledal Ribo. Vljudno se je poslovil od Belle in skoraj »poletel« k Ribi. Vprašal jo je, če bi šla z njim na promenado. Riba se je izgovorila, da nima primerne obleke. Mrož se je ponudil, da ji jo kupi. Ko pa sta šla kupit novo obleko, je Riba našla cel kup lepih oblek, zato se ni mogla odločiti, katero naj izbere. Naš zaljubljenec, ki je imel seveda debelo denarnico, ji je kupil kar štirinajst oblek.  Nato se je Riba kar naenkrat spomnila, da ima druge opravke, zato jo je Mrož namesto na promenado odpeljal kar v njen hotel.

          Mrož se je odločil, da mora shujšati, da bo Ribi všeč. Začel je hoditi na fitnes in ves dan pil le vodo. Naslednji dan se je s tremi litri vode odpravil na plažo. Tam je spet srečal Bello. Veselo sta se pogovarjala, dokler je ni zaradi Ribe odslovil. Riba mu je rekla, da bo šla z njim na promenado, potem pa se je spomnila, da nima čevljev. Ko ji je Mrož kupil osem parov čevljev, se je izgovorila, da se je loteva migrena. Riba je noč ponovno preživela v hotelu. Tako je šlo iz dneva v dan.

          Nekega dne pa je gospodično Ribo zagledal na plaži z nekakšnim smešnim Rakom. To ga je tako prizadelo, da ni mogel niti odvrniti pogleda. Nenadoma se je za njegovim hrbtom pojavila Bella. Vprašala ga je, kaj se je zgodilo in on ji je povedal vse od začetka do konca. Ko je Bella slišala vso zgodbo,  mu je rekla, da ga je Riba le izkoriščala. Povedala je tudi, da to naredi z vsakim, ki se zaljubi vanjo.

          Gospod Mrož je spoznal, da ga je Riba res samo izkoriščala. Odločil se je , da bo pustil Ribo pri miru, sam pa se poročil z Bello in skupaj sta živela do konca svojih dni.

 

                                                                   

Larisa Kumer, 6.a

 

Comments